Kaj je pasivna hiša

Pasivna hiša je standard kakovostne gradnje, ki je nastal na podlagi zelo uspešnega nemškega pilotnega objekta leta 1991. Standard pasivne hiše določa raven udobja, energijske učinkovitosti ter delež rabe energije iz obnovljivih virov. Standard natančno definira največje dopustne toplotne prehodnosti konstrukcij in stavbnega pohištva uporabljenega na ovoju stavbe, raven zrakotesnosti, odsotnost toplotnih mostov, največjo dovoljeno rabo primarne energije za delovanje stavbe ter letno potrebno toploto za ogrevanje, ki mora biti manjša ali enaka 15 kWh/(m2a).

Uporaba ustreznih konstrukcijskih sklopov in stavbnega pohištva nam ne zagotavlja, da bo zgrajena hiša res dosegala pasivni standard. Bistvenega vpliva so zasnova (kompakten volumen) in orientacija objekta (velike steklene površine orientiramo proti jugu) ter lastnosti parcele (npr. osončenost).Do danes je v tem standardu v osrednji Evropi zgrajenih več kot 10.000 najrazličnejših objektov.

Natančno načrtovanje pasivne hiše

Gradnja pasivne hiše zahteva nekoliko več znanja in natančnosti, vse pa se začne že pri skrbnem projektiranju. S pravilno obliko in lego hiše se doseže ogromno, vse ostalo pa doprinese še dovršen sistem gradnje, ki smo ga pri JUBHome razvili sami. To pomeni, da so vsi glavni elementi hiše toplotno-izolativno optimizirani. Začne se s po meri pripravljeno nosilno toplotno izolacijo za temeljno ploščo, nadaljuje pri nosilnih zidovih in zaključi pri strehi.

Za dobro delovanje in dosežene standarde pasivne hiše je treba različne parametre preračunati s pomočjo programa PHPP (Passive House Planning Package). Gre za posebno orodje za računanje gradbene fizike, brez katerega pri projektiranju in certificiranju pasivnih hiš ne gre. Z njegovo pomočjo bomo optimizirali debelino izolacije, preračunali stroške toplotnih izgub, toplotno prehodnost in fazni zamik. Napovedi tega programa so zelo natančne, izveste lahko tudi napoved bodočih stroškov za ogrevanje, sanitarno vodo, prezračevanje in podobno. PHPP program za pasivne hiše je prav tako potreben za pridobitev subvencije iz Eko sklada.

Gradnja pasivne hiše in s tem povezani stroški

Pasivna hiša je lahko z dobrim načrtovanjem in primerno izbiro materialov ugodna, celo cenejša od običajne gradnje. Hkrati se je treba zavedati, da nudi tudi veliko večje bivalno udobje in pa nizke vzdrževalne stroške za vse življenje. Še največji je strošek namestitve izolacije, tesnjenja in kontroliranega prezračevanja z rekuperacijo, kar pa s časom občutno vpliva na zmanjšanje ostalih stroškov, zato lahko trdimo, da se gradnja pasivne hiše dolgoročno splača.

Življenje v pasivni hiši

Bivanjska klima v pasivni hiši je izredno prijetna. Zrak je čist, s skrbnim prezračevanjem pa je preprečen tudi nastanek plesni, tako da je poskrbljeno za primerno stopnjo vlažnosti. Pasivna hiša lahko proizvede celo več energije, kot je porabi. Za delovanje potrebuje tako malo energije, da se to lahko pokrije zgolj z obnovljivimi viri. Klasično ogrevanje ni potrebno, saj so toplotne izgube tako manjhne. To v praksi pomeni, da lahko hišo ogrevamo samo s kontroliranim prezračevanjem s toplozračnim ogrevanjem. Običajno se za zagotavljanje obnovljivih virov uporablja toplotna črpalka. 

Vsekakor ni zanemarljiv vidik gradnje pasivne hiše tudi njen ekološki vpliv. Takšna gradnja okolje veliko manj obremenjuje, prav tako pa je do narave prijazno samo bivanje v pasivni hiši. V času, ko se čedalje bolj zavedamo vrednosti našega planeta in strmimo k sodobnim rešitvam, je standard pasivne gradnje zagotovo temelj prihodnosti.