Pogosta vprašanja

Varčne hiše stanejo približno enako, vendar zahtevajo več znanja in pazljivosti pri projektiranju in izvedbi. Ker pa so energijsko bolj učinkovite, dosegamo nižje stroške ogrevanja in hlajenja. Upoštevaje tako stroške gradnje, bivanja in vzdrževanja se splačajo.

Največji prihranek pri končnemu strošku za gradnjo nove hiše je v manjšanju njene površine in poenostavljanju oblike v smeri pravilnega kvadra. Vsi nadaljnji prihranki so precej manjši in gredo na škodo učinkovitosti naprav, vgradnje cenejših materialov in nižje kakovosti izvedbe.

Odpiranje oken ni prepovedano. Nasprotno. V prehodnih letnih časih, ko razlike med zunanjo in notranjo temperaturo niso opazne, oziroma kadar so celo dobrodošle, lahko prezračevanje izključimo, ter z odpiranjem oken brez toplotnih izgub in brez stroškov prezračevanja izboljšamo kvaliteto zraka. Prav tako je v vročih poletnih mesecih, kadar so nočne zunanje temperature nižje od notranjih, celo priporočljivo hišo ohladiti z nočnim odpiranjem oken. V primeru, da imamo v družini alergika na cvetni prah, pa se moramo zavedati, da mu s prisilnim prezračevanjem in ustreznim filtrom na zajemu svežega zraka olajšamo težke pomladanske dneve.

ICF ali Insulated Concrete Form je sistem gradnje z izgubljenim opažem. Steno sestavimo iz votlih stenskih elementov JUBHome WALL iz grafitnega EPS. V vmesni prostor se med sestavljanjem vstavlja vertikalna in horizontalna armatura, nakar ta prostor zalijemo s črpnim betonom. Notranji in zunanji sloj iz grafitnega EPS v času gradnje služita kot izgubljeni opaž, po betoniranju pa predstavljata toplotno izolacijo. Tak sistem gradnje objekta nam poleg hitre izvedbe pri relativno tankih stenah omogoča zelo visoko toplotno izolativnost in zrakotesnost ovoja ter visoko toplotno stabilnost konstrukcije.

Gradnja po sistemu JUBHome WALL je hitrejša od »klasike«, saj sistem omogoča hitro sestavljanje  elementov ter takojšnjo vgradnjo armature in betona. Tako je hiša do 4 gradbene faze izgotovljena v približno dveh mesecih po izvedeni temeljni plošči. Tudi finalizacija poteka hitreje kot pri klasični gradnji, saj istočasno izvajamo tako nosilne zidove kot tudi fasadno izolacijo obodnih sten. Izvedba instalacij je enostavnejša in hitrejša, saj odpade dolbljenje (štemanja), kajti večina instalacij poteka v notranjem sloju toplotne izolacije. Če sodelujeta še vreme in organizacija gradbišča, se lahko v JUBHome hišo vselimo v 6 mesecih od začetka gradnje.

Ker so varčne hiše zelo dobro izolirane, zrakotesne ter pri prezračevanju vračajo delež toplote, za ogrevanje in hlajenje porabijo zelo malo energije – govorimo o nekaj sto evrih na leto.

Značilnost JUBHome varčnih hiš (tako sNES kot pasivnih in nizkoenergijskih hiš), je v tem, da za ogrevanje v celoti ali pa v čim večji  meri uporabljajo obnovljive vire energije namesto fosilnih goriv (kurilno olje, zemeljski plin, UNP, premog). Največkrat to pomeni uporabo toplotne črpalke, ki toploto vzame iz vode, zraka ali zemlje ter jo z uporabo električne energije dvigne na za ogrevanje primeren nivo. Pri tem uporabljena električna energija povzroči (preračunano) manj izpustov CO2 kot enaka količina energije pridobljena z zgorevanjem fosilnih goriv. Za ogrevanje lahko uporabimo tudi sodobne kotle na lesno biomaso (polena, peleti, sekanci), ki se ravno tako smatra kot obnovljiv vir energije.

Za oddajo toplote v prostor uporabljamo ploskovno nizkotemperaturno ogrevanje (npr. talno gretje), ogrevanje na topel zrak, ali pa kombinacijo obojega.

Rekuperacija je udomačena tujka, ki pomeni “obnavljanje”, “vračanje v prejšnje stanje”, s čimer seveda mislimo na toploto odpadnega zraka, ki jo odvzamemo slabemu, odpadnemu zraku, z njo ogrejemo hladen svež zrak in jo tako “vrnemo” nazaj v hišo. Prezračevanje z rekuperacijo toplote zagotavlja nenehno izmenjavo zraka, pri čemer se med 75% in 90% toplote iz odpadnega zraka vrne nazaj z ogrevanjem svežega zraka, ki ga vpihujemo v stavbo.

Prezračevanje je važnejše, kot si morda mislimo, saj je kakovost zraka poleg vlage in temperature eden od treh poglavitnih dejavnikov, ki vplivajo na dobro počutje in zagotavljajo zdravo bivalno okolje. Dodajmo, da pri prezračevanju nikoli ne prihaja do mešanja zraka iz enega ali drugega prostora, zato ni skrbi s širjenjem kuhinjskih vonjav v spalnico.

Pojav plesni je posledica toplotnih mostov in netesnih mest na ovoju stavbe v kombinaciji z visokim nivojem zračne vlage, ki posledično kondenzira na hladnih površinah. V JUBHome varčni hiši ni pogojev za nastanek plesni, saj je:

• notranja površina obodnih sten topla oziroma skoraj enaka temperaturi zraka
• vpliv toplotnih mostov zanemarljiv,
• nivo zračne vlage kontroliran preko prezračevanja z vračanjem toplote iz odpadnega zraka.

Hiše JUBHome so primerne za vse podnebne pasove in tudi za vsa potresna območja.

Nizkoenergijska hiša je trend gradnje, ki se je razmahnil v zadnjih nekaj letih ter postaja iz leta v leto bolj aktualen. Zakaj?

Energija namenjena ogrevanju in ohlajanju domovanj postaja vse dražja in vsakdo se trudi prihraniti pri mesečnih stroških. Prav tako je vse bolj v ospredju ohranjanje okolja, ki se ga, predvsem mlajše generacije vse bolj zavedajo. Če je nizkoenergijska hiša grajena pravilno, vse to omogoča. Izraz torej označuje objekte, ki izpolnjujejo določene standarde, predvsem glede porabe energije za letno ogrevanje, tudi ohlajanje in osvetljevanje.

Za ogrevanje mora ničenergijska hiša uporabljati obnovljive vire energije kot so voda, sonce, veter in zemlja. Poleg nizkih stroškov, je cilj takšne gradnje zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov v okolje. Pri sami gradnji nizkoenergijske zidane hiše je potrebno upoštevati obliko, orientacijo konstrukcijski sistem, ovoj (gradnja brez toplotnih mostov, toplotna izolacija, senčenje, zasteklitev, zrakotesnost) ter uporabljati predpisane gradbene materiale.

V zgradbo je treba vključiti aktivne sisteme za prezračevanje, ogrevanje vode, osvetljevanje, proizvodnjo električne energije za delovanje naprav.

Ničenergijska hiša je dom prihodnosti

Vsaka država ima formalno ali neformalno definicijo nizkoenergijske hiše. Na splošno rečeno gre za stavbo, ki na leto za ogrevanje kvadratnega metra površine porabi ekvivalent od 2 do  5 ali 6 litrov kurilnega olja. Pri nas se glede na porabo energije, ničenergijske hiše delijo na pet razredov (v najvišja dva sodijo pasivne hiše).

Zanimanje za varčne gradnje vse bolj narašča. Če tudi vi razmišljate o gradnji, bomo v podjetju JubHome veseli vaših vprašanj in bomo nanje tudi izčrpno odgovorili.

Pasivna hiša je standard kakovostne gradnje, ki je nastal na podlagi zelo uspešnega nemškega pilotnega objekta leta 1991. Standard pasivne hiše določa raven udobja, energijske učinkovitosti ter delež rabe energije iz obnovljivih virov. Standard natančno definira največje dopustne toplotne prehodnosti konstrukcij in stavbnega pohištva uporabljenega na ovoju stavbe, raven zrakotesnosti, odsotnost toplotnih mostov, največjo dovoljeno rabo primarne energije za delovanje stavbe ter letno potrebno toploto za ogrevanje, ki mora biti manjša ali enaka 15 kWh/(m2a).

Uporaba ustreznih konstrukcijskih sklopov in stavbnega pohištva nam ne zagotavlja, da bo zgrajena hiša res dosegala pasivni standard. Bistvenega vpliva so zasnova (kompakten volumen) in orientacija objekta (velike steklene površine orientiramo proti jugu) ter lastnosti parcele (npr. osončenost).Do danes je v tem standardu v osrednji Evropi zgrajenih več kot 10.000 najrazličnejših objektov.

Natančno načrtovanje pasivne hiše

Gradnja pasivne hiše zahteva nekoliko več znanja in natančnosti, vse pa se začne že pri skrbnem projektiranju. S pravilno obliko in lego hiše se doseže ogromno, vse ostalo pa doprinese še dovršen sistem gradnje, ki smo ga pri JUBHome razvili sami. To pomeni, da so vsi glavni elementi hiše toplotno-izolativno optimizirani. Začne se s po meri pripravljeno nosilno toplotno izolacijo za temeljno ploščo, nadaljuje pri nosilnih zidovih in zaključi pri strehi.

Za dobro delovanje in dosežene standarde pasivne hiše je treba različne parametre preračunati s pomočjo programa PHPP (Passive House Planning Package). Gre za posebno orodje za računanje gradbene fizike, brez katerega pri projektiranju in certificiranju pasivnih hiš ne gre. Z njegovo pomočjo bomo optimizirali debelino izolacije, preračunali stroške toplotnih izgub, toplotno prehodnost in fazni zamik. Napovedi tega programa so zelo natančne, izveste lahko tudi napoved bodočih stroškov za ogrevanje, sanitarno vodo, prezračevanje in podobno. PHPP program za pasivne hiše je prav tako potreben za pridobitev subvencije iz Eko sklada.

Gradnja pasivne hiše in s tem povezani stroški

Pasivna hiša je lahko z dobrim načrtovanjem in primerno izbiro materialov ugodna, celo cenejša od običajne gradnje. Hkrati se je treba zavedati, da nudi tudi veliko večje bivalno udobje in pa nizke vzdrževalne stroške za vse življenje. Še največji je strošek namestitve izolacije, tesnjenja in kontroliranega prezračevanja z rekuperacijo, kar pa s časom občutno vpliva na zmanjšanje ostalih stroškov, zato lahko trdimo, da se gradnja pasivne hiše dolgoročno splača.

Življenje v pasivni hiši

Bivanjska klima v pasivni hiši je izredno prijetna. Zrak je čist, s skrbnim prezračevanjem pa je preprečen tudi nastanek plesni, tako da je poskrbljeno za primerno stopnjo vlažnosti. Pasivna hiša lahko proizvede celo več energije, kot je porabi. Za delovanje potrebuje tako malo energije, da se to lahko pokrije zgolj z obnovljivimi viri. Klasično ogrevanje ni potrebno, saj so toplotne izgube tako manjhne. To v praksi pomeni, da lahko hišo ogrevamo samo s kontroliranim prezračevanjem s toplozračnim ogrevanjem. Običajno se za zagotavljanje obnovljivih virov uporablja toplotna črpalka. 

Vsekakor ni zanemarljiv vidik gradnje pasivne hiše tudi njen ekološki vpliv. Takšna gradnja okolje veliko manj obremenjuje, prav tako pa je do narave prijazno samo bivanje v pasivni hiši. V času, ko se čedalje bolj zavedamo vrednosti našega planeta in strmimo k sodobnim rešitvam, je standard pasivne gradnje zagotovo temelj prihodnosti.

Skoraj ničenergijska stavba, kot jo definira Energetski zakon (EZ-1), je stavba z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov na kraju samem ali v bližini. Po letu 2018 morajo biti take vse nove stavbe, ki jih uporablja javni sektor, po letu 2020 pa vse nove stavbe. V angleščini tako hišo imenujemo NZEB – Nearly Zero Energy Building, obravnava pa jo prenovljena evropska direktiva EPRB.

Energijsko varčna hiša je tista, ki  zagotavlja kar se da udobno bivanje (primerna toplota in raven vlage, kakovost zraka, svetlost) pri čim nižjih stroških gradnje, obratovanja in vzdrževanja. Če npr. povprečna hiša, zgrajena okoli leta 1990, za ogrevanje porabi letno 10 do 25 l olja na kvadratni meter, ga skoraj ničenergijske hiše porabijo, preračunano, manj kot 2,5l, pasivne hiše pa celo manj kot 1,5 l. Energijo za ogrevanje in hlajenje ter za delovanje sistemov (sanitarna topla voda, prezračevanje, razsvetljava…) varčne hiše v čim večji meri zagotavljajo iz obnovljivih virov energije, kot so: toplotne črpalke iz toplote okolice, preko sprejemnikov sončne energije (SSE) ali fotovoltaike (PV) iz sončnega sevanja, iz lesne biomase, energije vetra ipd.

Zaradi znižanja toplotnih izgub z debelejšim in neprekinjenim toplotnim ovojem so potrebe stavbe po toploti in hladu tako nizke, da so doslej običajni generatorji toplote premočni oziroma lahko prijetno bivalno ugodje dosežemo z manj energije kot pred desetletji. Stroškovno najprimernejša se zdi uporaba toplotnih črpalk v režimu nizkotemperaturnega ogrevanja. Radiatorji, v preteklosti najbolj razširjeni oddajniki toplote, se umikajo ploskovnim načinom ogrevanja oziroma, pri izjemno energijsko učinkovitih stavbah pa tudi toplozračnemu ogrevanju.

Poraba kurilnega olja, ki ga v letu dni potrebujemo za ogrevanje kvadratnega metra stavbe, se z leti vedno bolj niža. Po 2020 Evropska direktiva, ki jo izvaja tudi Slovenija, predvideva, da bodo vse novogradnje porabile tako malo energije, da jo bodo skoraj zagotovile že z lastnim generiranjem iz obnovljivih virov. Ker  bivalno ugodje v JUBHome hišah doseženo z zelo nizko rabo energije, bo z naknadno vgradnjo fotovoltaičnih celic oziroma vetrnic vsaka JUBHome hiša lahko postala skoraj nič energijska. Govorimo ne samo o naložbi v prijetno bivanje ob nizkih bivalnih stroških, temveč o naložbi, ki bo zadržala svojo vrednost dlje in višje kot stavbe, ki se ne bodo mogle prilagoditi zahtevam prihodnosti.

V JUBHome hišah lahko glede na izbrano arhitekturo, debelino stene in podnebno področje dosegamo stroške ogrevanja  in hlajenja od cca 150 EUR letno naprej.

Več kot 60% toplotnih izgub stavbe  je posledica prezračevanja čez okna (govorimo o ventilacijskih izgubah). Nakup mehanskega prezračevanja (»rekuperacije« oziroma sistema za prisilno prezračevanje z rekuperacijo toplote odpadnega zraka) je bistveno cenejši od toplotnih izgub zaradi prezračevanja z odpiranjem oken. Ker gre za novost, prednosti prezračevanja z rekuperacijo kljub očitnim koristim še niso splošno sprejete, oziroma se nesorazmerno poudarjajo  slabosti. Najboljše bivalno ugodje, pa tudi najnižji stroški ogrevanja in hlajenja v JUBHome hišah dosežemo z vgradnjo mehanskega prezračevanja.

Gradbeni predpisi in praksa gredo v smeri takega ovoja, pri katerem stavbe rabijo vedno manj energije za ogrevanje oziroma hlajenje. Zahteva se vedno nižja toplotna prehodnost neprozornih delov ovoja stavbe. Temu primerno nižje so transmisijske izgube (izgube toplote skozi neprosojni ovoj), posledično pa tudi stroški ogrevanja in hlajenja. Hiše zaradi zmanjšanih potreb po ogrevanju in hlajenju vedno manj obremenjujejo okolje in istočasno omogočajo vedno višje udobje bivanja. Te značilnosti zagotavljajo tudi JUBHome hiše, ki nizko toplotno prehodnost ovoja dosegajo pri relativno manjših debelinah obodnih sten.

Odpravljanje toplotnih mostov postaja vedno pomembnejši dejavnik pri zniževanju toplotnih izgub, pa tudi pri zagotavljanju bivalnega udobja. V starejših, toplotno premalo ali nič izoliranih zgradbah, je pogosto na kritičnih mestih (strop in tla ob balkonih, špalete, vogali) nastala plesen. Zanemarljivi toplotni mostovi, kot jih zagotavlja sistem JUBHome, ob primerni zračni vlagi v prostoru onemogočajo nastanek plesni.

Za pasivno hišo velja, da se čez netesna mesta pri tlačni razliki 50 Pa v eni uri ne sme zamenjati več kot 0,6 volumna zračne mase. Visoka zrakotesnost pri gradnji hiš pomeni čim manj nenadzorovanega uhajanja zraka na prosto. Zrakotesnost je značilnost kakovostne izvedbe gradnje in se dokazuje z Blowerdoor testom. JUBHome hiše ob upoštevanju pravil izvedbe zagotavljajo zrakotesne stike med posameznimi sklopi brez dodatnih ukrepov in stroškov.

Zunanje stavbno pohištvo postaja vedno kakovostnejše in cenejše. Kot pri neprosojnem ovoju stavbe tudi pri zasteklenih površinah in vhodnih vrati predpisi in praksa vodijo proti znižanju toplotnih izgub. Vedno večji poudarek je tudi na kakovosti vgradnje. Stekleni deli stavbe imajo danes dvojno funkcijo: predstavljajo vir svetlobe, pa tudi toplotnih dobitkov. Zato stremimo k temu, da z njihovo umestitvijo pozimi optimiziramo toplotne dobitke, poleti pa v kombinaciji s senčili preprečujemo pregrevanje.

Primerjamo dva splošno sprejeta  slabo definirana koncepta:

• »navadno« hišo, v smislu stavbe, pri kateri se pri projektiranju in izvedbi ne trudimo, da bi zadovoljili kaj več kot trenutno veljavne gradbene predpise, ter
• »varčno hišo«, pri kateri s strokovnim projektiranjem in kakovostno izvedbo skušamo doseči čim nižjo rabo energije ob čimvišjem bivalnem udobju.

Cenovno primerjavo je potrebno opraviti ob upoštevanju pravilnosti izvedbe izolacije temeljne plošče.

Ni dovolj, da upoštevamo izolacijo samo pod temeljno ploščo, temveč je potrebno pravilno izolirati tudi rob temeljne plošče, ki mora biti prilagojen predvidenemu konstrukcijskemu sistemu (klasični gradnji z opeko ali porobetonom, montažne gradnje, ICF, …).

Pri debelini toplotne izolacije je potrebno upoštevati ciljni energijski razred, za primerjavo pa lahko služi le XPS, ki ima deklarirano dolgotrajno tlačno lezenje in ustrezno tlačno trdnost.

JUBHome BASE ima še naslednje prednosti:

• sistemsko zagotavlja vedno enako kakovost izvedbe
• bistveno enostavnejši in hitrejši sistem polaganja napram izvedbi s ploščami iz XPS-a
• prihranek in okoljevarstveno korist, ki ju dosežemo s tem, da je JUBHome BASE že prilagojena izmeram individualnega objekta in delamo na gradbišču brez odpadkov
• lažjo in hitrejšo izvedbo predvsem zaradi že izdelanih robnih elementov, saj nam s tem odpade opaženje roba plošče in podpiranje le-tega, kakor tudi razopaženje oziroma vsi z opaženjem povezani stroški
• hkrati dobimo natančno izdelan rob plošče tako v smislu točnih višin izvedbe kot tudi dimenzijsko in ortogonalno
• izvedba neprekinjenega sloja hidroizolacije je enostavnejša
• sistem JUBHome BASE je v letu 2016 pridobil certifikat Passivhausinstituta Darmstadt kot komponenta, primerna za vgradnjo v pasivne hiše in je eden izmed osmih certificiranih sistemov v Evropi ter edini v Sloveniji

Da. JUBHome sistemi so kompatibilni z vsemi drugimi konstrukcijskimi sistemi kot so na primer armiranobetonske stene, opečnata gradnja, montažna gradnja. Končno oceno pa mora dati projektant.

EPS je ekspandirani polistiren, ki mu ponarodelo rečemo tudi »stiropor« oz. »styropor«, kar pa je zaščitena blagovna znamka. EPS se proizvaja več kot 50 let in se uporablja v gradbeništvu in v industriji. Grafitni EPS ima primešane delce grafita, ki izboljšajo že tako dobro toplotno izolativnost materiala. Široko uporabnost EPS omogočajo naslednje lastnosti:

• odlično toplotno izolira
• je cenovno ugoden
• je okolju prijazen
• je lahek
• se v celoti reciklira

Peripor® pa je posebne vrste EPS z izjemno nizko vodovpojnostjo (do 2%) in visoko tlačno trdnostjo, posebej razvit za uporabo v zemljini in pod objekti, kjer se običajno uporablja XPS.

Izvedba varjene bitumenske hidroizolacije je vsekakor možna, zahteva pa previdnost, znanje in izkušnje. Pred varjenjem bitumenskih hidroizolacijskih trakov na JUBHome BASE  robne module je potrebno površino EPSa zaščititi pred ognjem gorilca. To izvedemo z najmanj 3 mm debelo  cementno prevleko površine EPSa, ki jo vgradimo kot armirani osnovni omet JUBIZOL sistema skladno z navodili v tehničnem listu za tovrstne sisteme. Po utrditvi ometa (1 dan za 1 mm) s čopičem ali valjčkom nanesemo bitumenski prednamaz in po osušitvi vgradimo bitumenske varilne trakove. Trakove polno varimo v vertikalni smeri, od spodaj navzgor,  s preklopom 10 cm.  Na horizontalnem delu izdelamo 12 cm preklop s horizontalno hidroizolacijo. V celoti upoštevamo tudi navodila iz tehničnega in varnostnega lista izbrane hidroizlacije in sistema.

Optimalno je, da JUBHome BASE sestavljajo trije – dva sestavljata, eden kontrolira skladnost z načrtom sestavljanja. Pri enostavnih 100 m² tlorisnih oblikah sestavijo JUBHome BASE v 1,5 ure, bolj razčlenjene oblike pa v do 2,5 urah. Kalkulativni čas v mož/uro za transport na gradbišču ter polaganje robnih in talnih elementov 100 m2 JUBHome BASE ter morebitno lepljenje stikov je  cca 4,5 mož/ur za enostavne tlorisne oblike plošče oziroma do 7,5 mož/ ur za razčlenjene  oblike.

PHPP (Passivhausplanungspaket) je orodje za računanje gradbene fizike za pasivne hiše, ki so ga  razvili v Passivhausinstitutu v Darmstadtu. Uporabljamo ga pri projektiranju in certificiranju pasivnih hiš. Za PHPP je značilno zelo podrobno modeliranje s parametri, ki vplivajo na energijsko učinkovitost vsakega objekta, ter visoka točnost napovedi bodočih stroškov. Potreben je tudi za pridobitev subvencije Ekosklada.